Ko sem študiral knjige dr. Clark, sem velikokrat prišel do dveh izrazov – “root canal” in “cavitations”. Zadevi na začetku nisem posvečal posebne pozornosti, saj o tem, kaj je mrtev zob in kavitacija nisem imel nobenega znanja. Žal pa me je osebna izkušnja pripeljala do točke, ko sem se moral v zadevo poglobiti.
Celoten postopek in posledice za vaše zdravje odlično obrazloži knjiga “The Roots of Disease”, avtorjev Roberta Kulatz, D.D.S. in Thomasa E. Levy, M.D., J.D. in bistvene podatke in razlogo bi danes rad povzel, saj so ugotovitve posledic ustvarjanja mrtvih zob naravnost zastrašujoče.
Dr. Robert Kulacz je BIL priznan zobozdravnik v New Yorku. Leta 2002 je izdal omenjeno knjigo, ki je glede na številna mnenja najboljša knjiga o nevarnosti mrtvih zob in patogenih organizmih, ki jih gostijo in ki konstantno zastrupljajo telo. Predstavljate si, kako “popularen” je postal znotraj zobozdravstvene elite, za katero je postopek endodontije – koreninskega “zdravljenja” zob ali po domače, ubijanja zob, ogromen posel. Grožnje, tožbe, odvzem licence. Grožnje so se stopnjevale in na koncu je moral spremeniti ime in skupaj z družino enostavno izginiti.
Predstavitev
Knjiga je bila napisana zato, ker je enostavno morala biti napisana. Skrite infekcije v kanalih mrtvih zob so vzrok številnih degenerativnih bolezni, posebno rakavega obolenja in bolezni srca. Jasni znanstveni dokazi kažejo na to, da se številne, če ne skoraj vse bolezni, začnejo pri zobozdravniku. Poleg mrtvih zob so enako problematični izdrti zobje. Vsaka infekcija v ustih vpliva na celotno telo! Žarišče infekcije zastrupi celotno telo – tako z bakterijami, kot s strupenimi odpadki njihove presnove. Zakaj potem stvari delujejo na način, kot jih najdemo v praksi – zato, ker spoznanja vplivajo na finančni prihodek zobozdravnikov. Mrtvi zobje so strup. Zobozdravniki bi lahko enako dobro služili s pravilno oskrbo mest po puljenju zoba. Te zahtevajo pravilno kirurško čiščenje. Vendar nočejo spreminjati pravil oz. tistega, kar so jih napačno naučili. Leta 2002 so v ZDA opravili preko 50 milijonov postopkov ubijanja živcev v zobnih kanalih – koreninskega “zdravljenja” zob.
1. Anatomski in klinični pogled na postopek koreninskega zdravljenja zob
Postopek koreninskega zdravljenja zob lahko povzroči bakterijsko okužbo srca – endocarditis (SBE).
Kar ne učijo, ne obstaja
Zobozdravnike nikoli ne naučijo, kako bolezni zob vplivajo na celotno telo. V bistvu o splošni medicini ne vedo nič. Po drugi strani pa zdravniki nič ne vedo o boleznih zob. Kot da nimajo nič skupnega. Nič ni čudnega, da številne bolezni, ki jih povzročajo bolezni zob, niso diagnosticirane. Nikoli sploh ne pomislijo, da je vzrok infekcija v ustni votlini.
Anatomija koreninskega kanala
Kako lahko takšna rutinska zadeva, kot je koreninski kanal, povzroči takšne zaplete?
Zob je pritrjen v kost s korenino. Prednji zob ima običajno eno korenino, zadnji lahko tri ali več. Vsaka od korenin ima živce in žile, ki vstopajo v spodnji del korenine iz čeljusti. Največji problem je zobovina, snov, iz katere je zob, ki obdaja korenino. Dentin ali zobovina ni trdna snov. Je zelo porozna, kot spužva. To porozno strukturo sestavlja neskončno mikroskopskih kanalov, imenovanih dentinski tubuli. Njihova dolžina je 5 km! Neglede na to, kako majhni so, predstavljajo odlično mesto za razvoj bakterij in drugih patogenih organizmov. Okužen zob lahko v nedogled ščiti milijone bakterij in drugih patogenov znotraj dentinskih tubul. Okužen zob lahko povzroči travma, globok karies ali postopek koreninskega zdravljenja.
Zakaj izvajajo postopek koreninskega zdravljenja?
Zobna gniloba prodre do pulpe, z zobom je konec. Zobozdravniki ponudijo možnost, da kot mrtev ostane v čeljusti. Odstranijo žile in živce in ga zapolnijo z “gutta percha” in potem zalijejo (s snovjo, ki je kancerogena). S tem naj bi iz mrtvega zoba odstranili bakterije. No, omenjen postopek sterilizacije ima VELIKO pomanjkljivost. Lateralni kanali in dentinski tubuli v postopek sterilizacije niso zajeti, čeprav lahko vsebujejo na milijone bakterij. Preprosto nemogoče jih je očistiti. Do danes, nobeno zdravila v nobeni količini ni uspelo sterilizirati lateralne kanale in dentinske tubule. VSI MRTVI ZOBJE, PRI KATERIH SE JE UPORABILA METODA KORENINSKEGA ZDRAVLJENJA, SO POLNI BAKTERIJ. Od trenutka končanja postopka ali malo kasneje. Prej ali slej bo vsak mrtev zob žarišče infekcije v telesu.
Izredna toksičnost zobnih vnetij
Še huje za pacienta je, ko se zob z vnetjem ali cisto v okoliški kosti ne zdravi. Tak zob ima ogromno bakterij in mrtvega tkiva v glavni pulpi. V nasprotju s tem ima mrtev zob vsaj del mrtve pulpe med koreninskih zdravljenjem odstranjen. Je malenkost manj toksičen, vendar kronična toksičnost še vedno ostaja.
Postopek odstranitev bolečin in ohranjanje okužbe in vnetja
Kaj se zgodi z bakterijami, ki so preostale ujete v lateralnih kanalih in številnih dentinskih tubulih? Super bi bilo razmišljati, da so ujete v zobu in ne morejo povzročati škode. Žal je to dejstvo, v katerega verjamejo številni zobozdravniki. Mislijo, da bo imunski sistem pacienta uničil bakterije in druge patogene organizme v mrtvem zobu. Problem takega razmišljanja je, da MORAJO nekateri deli telesa VEDNO ostati sterilni. In zobna pulpa je eden od teh delov.
Zavedajmo se, da imamo v telesu dobre in slabe bakterije. Številne bakterije, ki jih najdemo v ustih, so normalno povsem neškodljive, dokler imajo KISIK. Ko pa je ta odvzet, spremenijo metabolizem in proizvodi njihove presnove so izredno toksični. In to se zgodi v mrtvem zobu. Imunski sistem nima dostopa do mrtvega zoba. Postopek čiščenje koreninskega kanala je zato smrtno pomanjkljiv postopek. V osnovi postopek preprečuje doseganje prvotnega cilja – sterilen zob brez okužbe in vnetja.
Zakaj potem s kliničnega vidika vidimo uspešnost postopka?
Postopek se smatra za uspešnega, ko ni več bolečine in ko je kost okoli korenine na ortopanu videti pozdravljena. Hm.
Naj rešimo zob ali organizem?
Zob, ki nas lahko ubije, je potrebno NUJNO odstraniti. In mrtvi zobje nas ubijejo. Počasi, a zanesljivo. Dokler je imunski sistem dovolj močan, da se bori z bakterijami in strupenimi snovmi njihove presnove, ki ves čas prehajajo v krvni obtok, je vse v redu, ko ne zmore več, se pojavijo kronična obolenja, velikokrat rakavo obolenje. Sesutje imunskega sistema se lahko zgodi v dnevih, mesecih ali letih. In takrat nihče ne vidi povezave med obolenjem in mrtvim zobom.
2. Dokumentirana resnica: raziskave dr. Price (Weston Andrew Valleau Price(September 6, 1870 – January 23, 1948))
Objavil jih je daljnega leta 1923. Proučeval je povezave med vnetji zob in sistemskimi boleznimi. Nikoli ni našel zoba, ki so mu odstranili živec, ki nebi bil strupen in okužen. Bil je prvi, ki je dokazal, kakšno škodo povzročajo mrtvi zobje.
Posredna okužba
Raziskave dr. Price so se osredotočile na koncept posredne okužbe – povezava med infekcijo v ustih in sistemsko boleznijo. Posredna okužba je definirana kot drugotna infekcija na kateremkoli delu telesa, ki jo povzročijo bakterije ali toksični produkti njihove presnove, ki so tja prišli iz mesta prvotne okužbe. MRTEV ZOB JE VEDNO VZROK POSREDNE OKUŽBE IN VNETJA.
Zgodovina posredne okužbe
Številni znanstveniki so to tezo potrdili. Mikroorganizmi v ustih in toksične snovi njihove presnove lahko povzročijo številne sistemske bolezni. Bakterije iz ust lahko potujejo v katerokoli del telesa. Bakterije iščejo mesto z določenim mikrookoljem, specifično koncentracijo kisika, ki je najbolj primerna za njihov razvoj. To mesto se od posameznika do posameznika razlikuje, zato je ista vrsta bakterij najdena na različnih mestih v telesu.
Posredna okužba: zobne korenine
Dobro je znano, da lahko vsi postopki v ustih (puljenje zob, čiščenje kanalov, čiščenje okužene dlesni…) pripelje do vstopa mikroorganizmov v krvni obtok. Imunski sistem bi jih moral uničiti v nekaj minutah. Če pa je imunski sistem oslabljen, se to ne zgodi. Bakterije in drugi patogeni organizmi iz ust lahko dosežejo katerikoli organ v telesu.
Strokovna literatura, ki to potrjuje
Raziskave zadnjih 20 let jasno kažejo, da oralna okužba lahko povzroči sistemske bolezni:
- glava in vrat: direktna oralno infekcija se z lahkoto razširi v glavo in vrat. Čeprav redko, so številne take okužbe smrtne. Najpogostejša je tromboza sinusov.
- oči: vsi problemi z očmi so večinoma povezani z infekcijo v ustih.
- možgani: možganski absces – gnojno vnetje možganov. Najdemo lahko enake patogene organizme, kot pri vnetju zob. Po odstranitvi vnetega zoba oz. mrtvega zoba se stanje normalizira!!!
- meningitis in osteomielitis (gnojno vnetje sklepov): vzrok v zobeh
- problemi z dihanjem: spet patogeni organizmi iz ustne votline
- kardiovaskularni problemi: endokarditis je dokumentiran in dokazan pojav posredne okužbe, ki ima izvor v ustni votlini. Vzrok so aerobne in anaerobne bakterije. Povezama med zobni in srčno kapjo, bakterije povzročajo večjo proizvodnjo citokinov, kar vodi do ateroskleroze.
- prebavni trakt: bakterije iz ust so vzrok za vnetje črevesja, vnetje jeter, gastritis in razjede želodca in dvanajsternika.
- neplodnost: okužba sperme z bakterijami iz ust in posledično neplodnost ter številni drugi problemi.
- ostalo: mikroorganizmi iz ust lahko povzročajo razjede, tetanus, gangreno jezika in vročino…
Ali so vsi mrtvi zobje okuženi?
DA. Mrtvega zoba NI MOŽNO sterilizirati. Dr. Price je s tem precej eksperimentiral. Mrtev zob je vsadil pod kožo zajca – če ni takoj umrl zaradi patogenih bakterij, je razvil bolezen, ki je pestila človeka, kateremu je bil izruvan. Dr. Price je dokazal, da se številna sistemska obolenje po odstranitvi mrtvih zob pozdravijo.
Današnji zobozdravniki dela dr. Price seveda ne priznavajo. Kaj je najhuje, ne priznajo niti dejstva, da mrtev zob ni sterilen in nikoli ne bo.
Smrtonosen učinek mrtvega zoba, tudi če v njem ni bakterij
Dr. Price je zanimalo, ali so samo bakterije mrtvih zob krive za razvoj bolezni ali morda še kaj drugega. Dokazal je, da če mrtev zob popolnoma očisti bakterij in vzame samo raztopino zoba, to povzroči še smrtonosnejši učinek. Zajci so umrli veliko prej, kot če jim je pod kožo vsadil mrtev zob z bakterijami. Bakterije torej niso tak problem kot so toksične snovi njihove presnove. Imunski sistem je bil proti tem strupom praktično nemočen.
Zdravi zobje ne povzročajo nobenih problemov
Dr. Price je raziskoval naprej. Pod kožo zajca je vsadil zdrav zob in nekaterim tudi steriliziran kovanec. Poizkušal je ugotoviti, ali lahko prisotnost tujka v telesu povzroči bolezen. Zgodilo se ni nič. Vsajen objekt – zdrav zob ali kovanec, je telo zajca obdalo s sterilno cisto. Noben zajec ni zbolel. Povsem jasno je bilo, da nekaj v mrtvem zobu povzroča bolezen.
Mnenje AAE – ameriško združenje zobozdravnikov iz leta 1994
Terapija endodontskega zdravljenja zob je varna in učinkovita. Še bolj zanimivo pa je, da je AAE to izjavil neglede ne dejstvo, da je označil “Sargenti paste” – material, ki se uporablja za polnjenje mrtvih zob, kot neučinkovit in nevaren, saj vsebuje paraformaldehid, ki je kancerogen.
Sestavine, ki so strupene in kancerogene, dokazano potujejo po telesu in vstopajo v možgane, limfe, nadledvične žleze, vranico, jetra. Povsem logično je, da če lahko te kemikalije iz zobne korenine potujejo po celotnem telesu, enako lahko bakterije.
Model sindroma toksičnega šoka
Sindrom toksičnega šoka je bolezen, ki so jo prvič opisali leta 1970 in je bila najprej povezana z ženskami, ki so uporabljale “super” vpojen tampon. Smrtnost toksičnega šoka zaradi tampona je 6%.
Toksični šok povzročajo bakterije vrste Staphylococcus aureus. S. aureus je bakterija, ki proizvaja izredno strupen exotoxin TSST-1. Eksotoksin je beljakovina, ki jo proizvajajo in izločajo bakterije v posebnih pogojih mikrookolja. V primeru, da se izločijo v človeško telo, povzročijo hudo obolenje. Antibiotiki ne pomagajo.
Ko se S. aureus bakterija naseli na tampon in začne tam razmnoževati, sprošča TSST-1, ki je tako strupen, da v izredno majhnih količinah povzroči sindrom toksičnega šoka in posledično lahko smrt.
Zakaj telo ne more ubiti teh toksičnih bakterij, preden povzročijo bolezen?
Razlog je ta, da tampon nima dovoda krvi, saj ni del telesa. Torej bela krvna telesca, ki se v telesu borijo z infekcijami, nimajo dostopa do bakterij v tamponu. Bakterije, ki rastejo v njem pa vanj z lahkoto prodrejo, saj je porozen. Tam se lahko razmnožujejo in uspevajo, saj jim tekočine – vključno s staro krvjo, zagotavljajo hranilne snovi. Bakterije lahko v toplem, vlažnem in temnem prijaznem okolju neomejeno rastejo, brez da bi jih pri tem oviral imunski sistem organizma. V določeni fazi začnejo sproščati toksične snovi – tudi TSST-1, ki se lahko razširijo po celotnem organizmu in povzročijo bolezen, ki ogroža življenje.
Sindrom toksičnega šoka je lep primer posredne okužbe – bakterije v enem delu telesa povzročijo bolezen na enem ali več oddaljenih delih telesa. V primeru toksičnega šoka bolezen povzročijo toksični produkti metabolizma baterij in ne bakterije.
Najdete kakšno podobnost z mrtvimi zobmi?
Kot smo razložili, se postopek “zdravljenja” koreninskega kanala vedno izvaja takrat, ko je normalna, sterilna zobna pulpa okužena z bakterijami in postane zob boleč. Bakterije napadejo pulpo in se selijo navzdol po kanalu v porozno strukturo zoba, ki ga sestavlja neskončno dentinskih tubul. Tam, podobno kot v tamponu, bakterije nadaljujejo s svojo rastjo v njim prijaznem toplem, vlažnem in temnem okolju.
Razlog, zakaj postane mrtev zob tako prijazen patogenim bakterijam je dejstvo, da v zob in iz zoba ni več normalne cirkulacije krvi. Bakterije so izven dosega imunskega sistema. Antibiotiki ne pomagajo, saj ni več dovoda krvi, ki bi jih dostavil na mesto infekcije. Zato se bakterije – do 400 različnih vrst, razmnožujejo in prilagodijo okolju s pomanjkanjem kisika. Snovi njihovega metabolizma postanejo strupene. V mrtvih zobeh lahko najdemo tudi glivice in viruse. Mrtev zob postane zbiralnik patogenih organizmov in toksičnih snovi, ki jih proizvajajo. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo povzročili bolezen kjerkoli v telesu.
3. Mnenje zdravstvenih institucij
Številni zobozdravniki so pozabili, da so usta del telesa. Postopki, ki jih izvajajo, vplivajo na celotno telo. Institucije ne poslušajo znanosti in puščajo status quo. Lep primer so amalgamske plombe – za ADA-American Dental Association, je amalgam še vedno povsem varen. Je pa poceni, izdelava plombe je hitra in veliko zobozdravnikov ne zna uporabljati nič drugega. Če bi ADA priznala, da je amalgam strupen, bi tožbe do njih in zobozdravnikov kar deževale. Vse je stvar kapitala. Vsi si zatiskajo oči.
Počasno prebujanje: osebna izkušnja
Avtor knjige je (bil) zobozdravnik. Sam je počasi občutil strupenost hlapov živega srebra. Veliko je uporabljal amalgam in vse se je začelo z občasnimi glavoboli na delu. Potem se je pojavila megla v možganih – nezmožnost jasnega razmišljanja, izgubljanje misli. Sčasoma je občutil mravljince v levi roki, skupaj z lažjo izgubo koordinacije. Simptomi so med dopusti izginili. Potem se je pojavil najhujši simptom – depresija in zaskrbljenost, povsem brez razloga. No, vse to so simptomi kronične izpostavljenosti živemu srebru.
Tudi sam je izvajal ogromno čiščenja zobnih korenin. Nekega dne pa pacient ni dovolil čiščenja. Razložil mi je razloge, posvetil se je študiju in odkril, da so ga celo življenje učili napačno.
4. Kaj učijo v zobozdravstvenih šolah
Vse za rešitev zoba. Nikoli se ne razmišlja, kaj vsi posegi na zobu pomenijo za telo. Študenti goljufajo, da lahko “dokažejo” sterilnost mrtve zobne korenine.
5. Ignoriranje dejstev
Koreninsko zdravljenje zoba je zelo dobičkonosno. Zakaj bi spreminjali nekaj, kar nosi denar. Krone, mostički… Nikjer, v nobeni zdravstveni literaturi ne obstaja morebitno pojasnilo, kako nevaren je mrtev zob v telesu. Zobozdravniku je za zdravje organizma čisto vseeno – o tem tako in tako ne ve nič, on vidi samo zob. Vsak se lahko nauči ubiti zob, prava malenkost, malo pa jih je, ki razumejo učinek tega postopka na biokemične, psihološke in imunske sisteme organizma. Če bi to vedeli, nebi postopka nikoli izvajali. Žalostno je, da zobozdravniki izvajajo postopke, katerih posledic se sploh ne zavedajo.
Sedem pomembnih vprašanj o koreninskem “zdravljenju “zoba
Odgovore na teh sedem vprašanj bi morali vedeti vsak zobozdravnik, ki postopek izvaja. Če odgovorov ne ve, nas se postopka ne loti.
1. Kaj je cilj?
2. Lahko bakterije ostanejo v mrtvem zobu?
3. Lahko bakterije in njihove strupene snovi presnove iz mrtvega zoba vstopijo v krvni obtok?
4. Lahko idealno zdravljen mrtvi zob povzroči sistemsko bolezen?
5. Obstajajo medicinske kontraindikacije postopku?
6. Ali obstaja klinično ozdravljiv zob, na katerim nebi izvajali postopka koreninskega zdravljenja? Če da, kaj bi bile osnove za vašo odločitev?
7. Kakšne so možnosti za apikotomijo (odstranitev koreninskega vrška)?
Večina zobozdravnikov vam odgovorov ne bo dala – pojma nimajo. Pravico imate, da odgovore izveste. Zahtevajte znanstvene dokaze za vsakega od odgovorov. Če jih ne dobite, podvomite.
6. Direktni dokazi
Sterilni instrumenti, zobje z infekcijo
Danes neskončno poudarjajo sterilizacijo – opreme, instrumentov… Za vsako zobozdravstveno ordinacijo je pomembno, da je voda, ki jo uporabljajo, povsem brez mikroorganizmov. Raziskava je dokazala, da je voda, ki prihaja iz opreme v zobnih ordinacijah polna bakterij in drugih patogenih organizmov v večji količini, kot jih ima voda za izpiranja WC školjk. Vzrok je verjetno učinek povratnega sesanja vode iz pacienta v opremo. Slina pacientov je lahko vsesana nazaj v opremo, kar vodi do kontaminacije. Majhna količina vode, ki se pretaka po ceveh opreme ne omogoča izpiranja bakterij. Da so stvari še bolj komplicirane – bakterije proizvajajo biofilm, ki omogoča njihovo pričvrstitev na opremo. Prepričajte se, da vaš zobozdravnik uporablja filtrirano vodo (učinkovita je samo reverzna osmoza ali destilirana voda) in da ima naprave, ki preprečujejo povratno vsesavanje.
Potrebno se je zavedati preprostega dejstva – tudi če je vsa opreme sterilizirana, zob po končanju postopku koreninskega zdravljenja ni. In nikoli ne bo.
Videz in vonj prepričata vsakogar
Puljenje zoba, ki je mrtev, je vedno trenutek razsvetljenja za pacienta. Če pred posegom niso prepričani o nujnost ruvanje, po posegu gotovo so. Izruvan mrtev zob je velikokrat brez barve, z vnetim tkivom okoli korenine. Kost, s katere je odstranjen zob, je velikokrat nagnita. Najbolj zanimiv dogodek pa je, ko pacient zob povoha. SMRDI. Smrad mrtvega, gnilega in vnetega tkiva je nepozaben vonj. Nihče si ne želi, da bi zob vrnili na staro mesto.
Imunski sistem in njegova sposobnost obvladovanja patogenih organizmov
Mrtvi zobje so vedno žarišče infekcije. Bakterije, ki jih najdemo v koreninah mrtvih zob so srednje do visoko patogene. Bakterije in strupene snovi njihove presnove se lahko v krvni obtok sproščajo v večji ali manjši količini. Sposobnost imunskega sistema organizma obvladovanja konstantnega vira patogenih organizmov je odločilna pri razvoju bolezni. Dokler je imunski sistem močan, bolezni ni, ko opeša, se ta zelo hitro razvije. Različni ljudje se na enak šok za imunski sistem odzovejo različno. Odziv je odvisen od tega, kako močan imunski sistem imajo. Če je telo že prej obremenjeno z glivicami, virusi, bakterijami, paraziti, težkimi kovinami in drugimi toksini, je morda mrtev zob samo kaplja čez rob, ki povzroči razvoj hudih sistemskih obolenj – rakavo obolenje, kardiovaskularna obolenja, avtoimune bolezni… Obolenje se lahko pojavi čez tedne, mesece ali leta. Ko se pojavi, nihče ne pomisli na vzrok – mrtvi zobje.
Bolezen se vedno pojavi, ko opeša imunski sistem. Pri nekaterih posameznih to pomeni mesece, pri drugih leta.
Pogoji, ki omogočajo zastrupljanja organizma
Zobni kanali mrtvih zob lahko vsebujejo neskončno patogenih organizmov – bakterij, virusov in glivic. In ne pozabimo, zobna pulpa mora biti vedno STERILNA. Kaj lahko naredijo v organizmu? Prav gotovo ni nobene koristi od prisotnosti bakterij v okolju, ki bi moralo biti sterilno. Vsako živo bitje, neglede na njegovo kompleksnost, išče načine za preživetje in razmnoževanje. Tudi bakterije v mrtvi korenini zoba niso izjema. Naredile bodo vse, kar je v njihovi moči, da preživijo. Čeprav so v osnovi aerobne, se prilagodijo anaerobnem okolju. V tem procesu postanejo patogene. Kako patogene postanejo je odvisno od tipa bakterije. V korenini mrtvega zoba lahko najdemo preko 100 različnih vrst bakterij.
Obupno iskanje sterilnosti
Številni zobozdravniki se zavedajo strupenosti mrtvih zob in postopka koreninskega zdravljena zoba. Uspehe skušajo doseči z laserjem in materialom za polnjenje – Biocalex. Laser naj bi ubil prisotne bakterije, Biocalex pa naj bi ubil preostale bakterije in zagotovil zapečatenje zoba. Prizadevanja in želje so občudovanja vredne a kaj, ko so zadeve v praksi daleč od želja. Ne gre. Laser sterilizira samo področje, ki je DIREKTNO pred njim. Biocalex je povsem neuporaben. Ne zagotavlja sterilnosti, nič ne pomaga pri okužbi perodontalnega ligamenta in okoliške kosti. Še največji problem pa je ta, da Biocalexa ortopan NE POKAŽE in na mrtev zob se lahko enostavno pozabi.
97% rakavih pacientov ima dva ali več mrtvih zob!!! Dr. Josef Issels, dr. Hulda Clark in številni drugi alternativni zdravniki so uspešnost terapije zdravljenja VEDNO pogojevala z odstranitvijo VSEH mrtvih zob. Imunski sistem obolelega pacienta si ob prisotnosti mrtvih zob ne bo NIKOLI opomogel.
7. Skrite gangrene – zobne kavitacije
Čeprav je naslov poglavja zastrašujoč, ni nobeno pretiravanje. Zobna kavitacija je majhen mehurček tekočine, ki se pojavi v preostali luknji ali poškodovani čeljustni kosti na mestu izdrtja zoba. Pogosto ga najdemo tudi na koncu korenine mrtvega zoba. Vsebina takega mehurčka je izredno toksična, vsebuje kronično vneto in mrtvo tkivo kosti in delce kosti. Pod mikroskopom je vsebina enako kot pri gangreni kjerkoli v telesu.
Dejstvo je, da zobne kavitacije zelo pogosto najdemo pri ljudeh, ki so jim pulili zobe. Najpogosteje nastane na mestu izdrtine modrostnega zoba (pri 90% pacientov). Tipično lahko do njenega nastanka mine več let ali desetletij. Večja kot je luknja izdrtine in hujša kot je bila infekcija, večja je verjetnost, da se rana ne bo popolnoma zacelila. Ko se zobna kavitacija enkrat pojavi, ostane, nikoli se ne pozdravi spontano. Potrebna je kirurška intervencija.
Zgodovina
Čeprav današnja moderna zobozdravstvena dejavnost nastanka zobnih kavitacij ne priznava, so bile opisane že daljnega leta 1915 s strani pionirja zobozdravstva G. V. Blacka. Zelo natančno je opisal nekrozo – propadanje kosti na mestu stare izdrtine. Mesto postane mehko in pojavi se luknja. Dogajanje je opisal kot kronični osteitis, čeprav ni točno razumel, kako hudo je lahko propadanje kosti, brez vidnih zunanjih siptomov v smislu zatekanja ali vnetja. Opazil je tudi, da pacient ni nikoli kazal znakov okužbe, tudi vročina se ne pojavi. Vedel je, da je to v nasprotju z logiko takratne medicine, vendar je vseeno zagovarjal svoje mnenje o nujnosti odstranitve zobnih kavitacij.
Zobna kavitacija je prikrito vnetje, okužba v telesu, ki je današnji laboratorijski testi ne zaznajo. Pripomore lahko k razvoju številnih kroničnih bolezni. Tako kot pri vsaki gangreni, ki se pojavi v telesu, je dr. Black kavitacijo reševal kirurško – odstranil je celotno mrtvo tkivo na čeljustni kosti. Čeprav je dr. Black še danes mednarodno priznan pionir – oče operativnega zobozdravstva, o njegovi odkritjih o zobnih kavitacijah ne učijo na nobeni zobozdravstveni šoli.
Diagnoza
Številne zobne kavitacije na zgornji čeljustni kosti lahko zobozdravnik zazna s pritiskom na kost. Na zgornji čeljustni kosti je kavitacije lažje zaznati kot na spodnji, zaradi različne gostote kosti (gostota spodnje čeljustne kosti je manjša). Če je zobna kacitacija blizu površine kosti, se ob pritisku občuti bolečina.
Včasih lahko kavitacija ali mrtev zob povzročata glavobole in bolečine v drugih delih telesa – posebno ramena, kolki in kolena, čeprav je seveda obremenjen celoten organizem. Kavitacije pogosto povzroča probleme z obraznimi živci (NICO sindrom).
Vendar naj ponovno poudarimo, da v veliki večini primerov tako kavitacije kot mrtvi zobje NE POVZROČAJO NOBENE DIREKTNE BOLEČINE.
Test vpliva zobne kavitacije na telo lahko izvedemo tako, da na mesto kavitacije vbrizgamo anestetik. Če bolečin v drugem delu telesa (glava, ramena, noge…) izgine ali se bistveno zmanjša, potem je povsem jasno, da je zobna kavitacija temeljni vzrok bolečine. Včasih bolečina ne izgine, ker je mesto slabo prekrvavljeno, kar pa ne pomeni, da ni kavitacija možen vzrok. Neglede na vse, zobne kavitacije je potrebno VEDNO kirurško odstraniti.
Ko zmanjka baterij – blokiranje delovanja encimov
Toksične snovi iz mrtvega zoba ali zobne kavitacije preprečijo delovanje encimov, med njimi tudi kreatin fosfokinaze (CPK), ki je odgovoren za ohranjanja nivoja ATP. Možgani brez CPK ne funkcionirajo – pojavi se megla v možganih, izguba koncentracije, omotica, depresija.
Strupenost zobnih implantov
Implant pomeni kovinski vsadek – običajno iz titana, v zobno čeljust, na mesto izruvanega zoba. Ta cilinder potem omogoča namestitev umetnega zoba ali proteze. Implant je zasnovan tako, da kost raste okoli njega in v omejenih zmožnostih vanj. Mehansko omogoča stabilnost, ki ni primerljiva z delnimi ali stalnimi protezami, saj omogoča trdno sidranje v zobno čeljust – primerljivo z zdravo zobno korenino. Kar se tiče funkcionalnosti, je implant najboljša nadomestitev zobne korenine.
Problem predstavlja material, iz katerega je implant. Večina jih je iz titana, enak material, ki se pogosto uporablja za umetne kolke in kolena. Čeprav je titan material, ki pri večini pacientov ne obremenjuje imunskega sistema, lahko rečemo, da je bio kompatibilen, je zelo krhek. Zato mu dodajo druge kovine, ki preprečijo njegovo krhkost. Te dodatne kovine, kot tudi titan, počasi prehajajo v telo. To prehajanja MORAMO VEDNO UPOŠTEVATI, ko izbiramo rešitev, ki je najboljša za pacienta.
Implant je samo en del postopka, saj je samo sidro. Umetni zob je potrebno potem pričvrstiti na implant, kar predstavlja dva dodatna problema:
- številni umetni zobje so zgrajeni iz drugega materiala, ki ni titanova zlitina, kar lahko povzroči galvanizacijo – prehajanje ionov iz ene kovine ne drugo. Če pride do tega, na zobu lahko dejansko izmerimo NAPETOST, kar vodi do dolgotrajnih negativnih učinkov na zobno in splošno zdravje!!
- Za razliko od umetnega kolka ali kolena, ki je popolnoma vstavljen v telo, je implant vsajen v kost, še vedno pa prehaja iz kosti skozi dlesen v usta. To omogoča DIREKTEN dostop bakterij do čeljustne kosti. Dlesen okoli implanta je bolj izpostavljena bakterijam kot dlesen okoli zdravega zoba. Zelo hitro se lahko pojavi vnetje.
Dodatni problem predstavlja sam postopek izvedbe. Imunski sistem pacienta bo vedno reagiral na tujek v čeljustni kosti. To je glavna funkcija in namen imunskega sistema! Ta reakcija potem postane avto imuna – kovinski ioni implanta prehajajo v telo in se povezujejo s celicami in tkivi v telesu ( zastrupitev s težkimi kovinami?!). Ker zobozdravniki nimajo pojma o zobnih kavitacija, smatrajo, da je mesto sveže izdrtega zoba odlično mesto za vsadek implanta. KOST SE MORA NAJPREJ PRAVILNO ZACELITI, drugače potisnemo z implantom bakterije še bolj globoko v čeljustno kost.
Kaj narediti?
Če je le možno, se je potrebno implanta izogibati. Uporaba samo v skrajnem primeru.
Kako naj se implant vgradi, da bo povzročil čimmanj škode pacientu?
- najboljši material, ki ni toksičen (hm, danes nekje uporabljajo keramiko….)
- sidranje v zdravo čeljustno kost
Kaj dejansko povzroči sidranje implanta v telo ne ve nihče. Pri nekaterih pacientih je opaziti bistveno izboljšanje zdravstvenega stanje po odstranitvi implanta – podobno kot po odstranitvi mrtvega zoba.
8. Pravilna pred in po operativna oskrba
Odkritje antibiotikov je omogočilo zdravljenje številnih bolezni. Pravilna uporaba je rešila marsikatero življenje. Žal pa se v zadnjih desetletjih zlorabljajo in povzročajo seve bakterij, ki so na njih odporne. Nikoli pa ne pozabimo, da uporaba antibiotika ubije tudi dobre bakterije v črevesju, kar povzroči razrast glivic. Paziti moramo, da se ne ujamemo v začaran krog. V primeru uporabe antibiotikov, nujna uporaba probiotikov.
Neglede na stranke učinke, uporaba antibiotikov velikokrat pripomore k varni operaciji zob. V primeru puljenje mrtvega zoba ali operacije na čeljustni kosti, je nujna ustrezna uporaba oralnega in intravenoznega antibiotika.
Patogeni organizmi v ustih in sistemski učinek
V ustni votlini lahko najdemo preko 400 vrst bakterij, kot tudi glivice, mikoplazme, praživali in viruse. Ti organizmi lahko preprosto preidejo v krvni obtok, limfne sisteme, živce, sluznice, dihalni sistem in prebavni sistem. Nekaj bakterij vedno najde pot v krvni obtok, kjer pa jih uniči imunski sistem. V primeru ruvanja, se sprosti ogromno bakterij in antibiotik je lahko v pomoč.
Praktična preventiva in zaščita
Smiselno je uporabiti protokol, ki bo:
- pred posegom zmanjšal nivo patogenov v ustih
- zmanjšal nivo patogenov na mestu posega
- uničil patogene organizme, ki dobijo dostop do krvnega obtoka med posegom in zmanjšal možnost sekundarne okužbe v telesu
Zmanjšanje števila patogenih organizmov v ustih
Pred posegom mora biti zobni kamen odstranjen vsaj nekaj dni do nekaj tednov prej. Eden do dva tedna pred posegom mora pacient paziti na:
- pravilno čiščenje zob vsaj 3-4x dnevno
- uporaba zobne nitke 1x ali večkrat dnevno
- izpiranje ustne votline
- uporaba strgala za jezik, če ga je težko očistiti
- uporaba tekočine za izpiranje, ki ne vsebuje alkohola ali fluora.
- tri dni pred posegom in dva tedna po, za izpiranje uporaba 0,12% klorheksidin glukonata oz. snovi, ki preprečuje razvoj bakterij
Pred posegom, mora zobozdravnik z laserjem ustrezno dezinficirati dlesen na mestu, kjer bo poseg opravljal. To bistveno zmanjša število bakterij na mestu posega. Med posegom je potrebno mesto ves čas izpirati s sterilno tekočino, ki odstrani bakterije in odmrlo tkivo. Za izpiranje se ne sme nikoli uporabljali navadna voda. Odsvetuje se tudi uporaba vodikovega peroksida, saj lahko zaustavi celjenje kosti, enako velja za nekatere antibiotike, če se uporabijo direktno na mestu posega.
Uporaba antibiotikov
Predlagan protokol je sledeč:
- med posegom, IV administracija antibiotikov, ki vsebujejo vankomicin in klindamicin. Ta kombinacija zagotavlja najbolj široko pokritje spektra patogenih organizmov, ki jih najdemo v ustni votlini, posebno tiste, ki povzročajo osteomielitis (gnojno vnetje kosti).
- oralno mora biti klindamicin uporabljen dan pred posegom in tri dni po posegu.
- če pacient ne prenaša teh zdravil, je druga možnost IV uporaba Unasyn (ampicillin sodium/sulbactam sodium) in oralna uporaba Augmentina
Zaščita črevesja
Probiotike je potrebno jemati pred, med in po jemanju antibiotikov.
Ostali zaščitni ukrepi
Naravni proizvodi:
- ekstrakt olivnih listov
- infrardeča terapija
- oksidativne terapije – vodikov peroksid
- vitamin C, IV 50 gramov, oralno 5-15 g dnevno
- vsaj 2 l destilirane vode dnevno
Enopolna magnetna terapija
Dobri magneti imajo VEDNO označen južni in severni pol. SAMO SEVERNI POL LAHKO PRIDE V KONTAKT S TELESOM. Če severni pol močnega magneta položimo na vneto ali poškodovano tkivo, to izredno pospeši proces zdravljenja. Severni pol preprečuje razvoj mikroorganizmov , kar je izredno pomembno pri samem procesu zdravljenja. Omogoča tudi hitrejše celjenje kosti. Južni pol ima ravno nasprotni učinek!!! Če niste prepričani o polarizaciji, magneta ne uporabljajte!!!
9. Parodontalna obolenje (bolezni dlesni)
V bistvu so to vse bolezni, ki se pojavijo okoli zoba. Tudi te vplivajo na celotno telo. Vse povzročajo razvoj patogenih organizmov in strupenih snovi anaerobne presnove, ki lahko preprosto vstopijo v krvni obtok. Najprej se prikažejo kot gingvitis – rahlo vnetje tkiva dlesni. Če se vnetje ne zdravi, napreduje v periodontitis, ki ima še več patogenih bakterij. Če se vnetje nadaljuje, lahko privede do izgube zoba.
Klinične posledice parodontalnih bolezni
Dokazi kažejo na večjo možnost srčne kapi in bolezni srca. Kakšen je možen mehanizem povezave?
Ko se pojavi infekcija, kot na primer gingvitis, telo aktivira imunski sistem in pošlje bela krvna telesca. Da se lahko približala mestu infekcije, morajo iz krvnega obtoka do mesta okužbe. Da se to lahko zgodi, morajo krvne žile v dlesni postati propustne – le tako lahko bela krvna telesca vstopijo v dlesen. To telo doseže z vnetjem, ki je vedno povzročeno, ko specifične celice imunskega sistema sprostijo snovi, imenovane citokini. Določeni citokini torej omogočijo vnetje in prehod belih krvnih telesc v dlesen, za boj z gingvitisom.
Ko je prisotno vnetje, ki omogoča dostop belim krvnim telescem do dlesni, je ODPRTA TUDI POVRATNA POT. Bakterije lahko preko prehoda dosežejo krvni obtok. Te bakterije in toksične snovi njihovega metabolizma lahko poškodujejo stene žil. Citokini, ki jih proizvedejo bela krvna telesca kot odgovor na te poškodbe žilnih sten povzročijo vnetje in sprožijo dvig oksidiranega holesterola s strani makrofagov. Na poškodovane žilne stene začnejo makrofagi nalagati holesterol in druge maščobe, z namenom, da jih popravijo. Ta proces popravila bi bil odličen in težko vodil to ateroskleroze ali oženja in blokiranja arterij, če bi bil dejavnik povzročitve začasen. Vendar pa parodontalno obolenje, enako kot mrtvi zobje ali kavitacije, ves čas obremenjujejo organizem z bakterijami in toksičnimi snovmi.
Akutno vnetje je zelo pomembno za začetek zdravljenja, kronično vnetje pa vodi v razvoj bolezni. Bakterije vodijo h kroničnemu vnetju, nalaganju holesterola in oženju arterij.
Ena od bakterij, ki jo lahko najdemo v ustih in prispeva k oženju arterij ter povzroča andokarditis je Streptococcus sanguis.
Vse bolezni imajo vedno enak začetek – vnetje.
Preventiva
Pravilna prehrana, prava prehranska dopolnila, zdrav življenjski slog. Voda z vodikovim peroksidom je odlična za izpiranje ust (1.5% raztopina). Ta sprosti kisik, ki ubije bakterije, ki živijo globoko v dlesnih. Pomembno je pravilni čiščenje zob z zobno pasto brez fluora. Fluor je strup! Dnevna uporaba zobne nitke!
V knjigi lahko najdete tudi številna pričevanja pacientov po odstranitvi mrtvih zob, biopsije mrtvih zob in protokol pravilnega puljenja zoba. Vsekako je knjiga vredna branja.
Za konec pa še že stoletja znano dejstvo o povezavi zob in organov:
Na koncu vsega, pa samo v razmišljanje – bi v telesu imeli mrtvo ledvico, mrtve možgane? Zob je organ!
Če pa tudi to ne zadostuje – januarja 2019 je na Netflix prišel film Root Cause:
Film na zelo zanimiv način prikaže posledice mrtvega zoba in učinke, ki jih ima ta na organizem – kot bi bil posnet po tem povzetku. Ogled filma seveda priporočamo, žal pa se je pojavil manjši problem – Netflix je moral film umakniti s sporeda. Zakaj? Verjetno zato, ker je vse v filmu res. Kdo pa ima kontrolo nad resnico, pa lahko preberete spodaj.
Vir: www.drclark.si