Pomlad je čas številnih čistilnih akcij, velikega čiščenja domov, očiščevalnih kur in drugih podobnih podvigov. Tudi »veliki voditelji« nam bolj kot kadar koli pridigajo o zelenem, čistem in zdravem.
Skoraj ne mine teden, da v medijih ne bi zasledili prave kampanje proti individualnim kuriščem, ki so kar na lepem postala glavni vzrok onesnaženja zraka in povzročitelj številnih bolezni (poleg kravjega riganja, seveda).
V državi, ki desetletja ni sprejela zakonodaje o poklicnih tveganjih. V državi, v kateri prebivalci Anhova še vedno nimajo pravice do neoporečne pitne vode, Zasavci pa se še vedno borijo za zrak brez strupov, država za naše zdravje in okolje skrbi tako, da preprečuje celo ekološko kmetovanje na zaščitenih območjih. Hkrati pa ne more ustaviti gradnje kanalizacijskega voda CO, četudi je pri tem projektu marsikaj spornega in pomeni tveganje za oskrbo s pitno vodo Ljubljane.
Naša deželica je – enako kot ves planet – talka interesov finančnih lobijev. Kapital si želi prilastiti zrak, vodo, tla, hrano, naše zdravje in celo misli. Pri tem mu je za stvarno okoljsko škodo, ki jo prinašajo tako imenovane zelene tehnologije, figo mar. Pomembno je samo to, da zelene tehnologije prinašajo dobičke in da je mogoče zanje počrpati ogromno denarja iz najraznovrstnejših evropskih skladov. Z njihovimi posledicami pa se bo ukvarjal nekdo drug.
Električni avtomobili onesnažujejo okolje
Tokrat ne bomo govorili o skritih stroških in ekološki katastrofi, ki jo povzroča proizvodnja baterij za električna vozila. Ob strani pustimo tudi tvegane in umazane vire pridobivanja elektrike, ki poganja tovrstne avtomobile. Električna vozila namreč v praksi prinašajo tudi druga tveganja, o katerih še nismo razmišljali.
Reuters je konec marca objavil članek, v katerem razkriva, da celo najmanjše nesreče električnih vozil, tudi manjši trki, skoraj vedno povzročijo, da morajo zavarovalnice razglasiti »totalko«. Razlog za to so baterije električnih vozil, katerih zamenjava je tako draga, da je bolj smiselno zamenjati avtomobil. Tesla in številni drugi proizvajalci namreč baterije vgrajujejo kot sestavni del karoserije, zato je njihova zamenjava izredno draga in zapletena.
»Električne avtomobile kupujemo zaradi trajnostnosti,« je dejal Matthew Avery, direktor raziskav pri podjetju Thatcham Research, ki se ukvarja s podatki o avtomobilskih tveganjih. »Toda električno vozilo ni preveč trajnostno, če morate že po manjšem trčenju zavreči baterijo.«
Večji delež prodanih električnih avtomobilov pomeni tudi večje stroške za zavarovalnice v primeru njihovih poškodb. Vprašanje je le, ali bo zavarovanje električnih avtomobilov zaradi tega dražje – ali pa bodo zavarovalnice dodatne stroške prevalile na vse druge zavarovance.
Iz dneva v dan bo še več plastike
Da je tudi zgodba o recikliranju in zmanjševanju onesnaženja s plastiko zgolj puhlica, priča zadnje poročilo Komisije Minderoo-Monaco za plastiko in zdravje ljudi (MMCPHH), objavljeno v reviji Annals of Global Health. V njem piše, da se bo do leta 2050 proizvodnja plastike potrojila, zaradi česar bomo še bolj izpostavljeni strupenim delcem in kemikalijam. Strokovnjaki so poročilo MMCPHH pohvalili kot eno od najobsežnejših doslej, saj so v njem zbrani številni dokazi o nevarnosti plastike za ljudi, okolje in gospodarstvo na vseh stopnjah njenega življenjskega cikla.
»Svetovno prebivalstvo se je od petdesetih let 20. stoletja potrojilo, proizvodnja plastike pa se je v enakem obdobju povečala za več kot 70-krat. Zdaj presega 460 metričnih ton na leto, pri čemer 35 do 40 odstotkov odpade na proizvodnjo izdelkov za enkratno uporabo,« piše v poročilu.
Poročilo Global Plastic Outlook razkriva tudi to, da je pravilno recikliranih samo 9 odstotkov plastičnih odpadkov, 19 odstotkov jih je sežganih, 50 odstotkov odloženih na odlagališčih, 22 odstotkov pa jih konča v okolju. To, da zavoljo čistega okolja pridno ločujemo odpadke in plačujemo dražje položnice, je zgolj nova oblika davka. Prave spremembe se bodo začele šele takrat, ko bo proizvajalec za uporabo plastike tako zelo obdavčen, da se mu to ne bo več izplačalo.
Hitra moda onesnažuje bolj kot letala in ladje skupaj
Po podatkih evroparl.europa.eu, naj bi proizvodnja tekstila z barvanjem in obdelavo izdelkov povzročila približno 20 odstotkov svetovne onesnaženosti čistih voda.
Za proizvodnjo ene same sodobne bombažne majice naj bi bilo potrebnih 2700 litrov sladke vode – ena oseba toliko vode porabi za pitje v dveh letih in pol. Najbolj problematične pa so sintetične in polsintetične tkanine. Te ne ustvarjajo onesnaženja le pri postopku proizvodnje. Tudi vsaka njihova uporaba prispeva k onesnaženju planeta.
Pranje sintetičnih tkanin je krivo za 35 odstotkov vse primarne mikroplastike, ki se izloči v okolje. Z enim samim pranjem oblačil iz poliestra pralni stroj izloči do 700.000 mikroplastičnih vlaken, ki končajo v prehranjevalni verigi. S pranjem sintetičnih tkanin vsako leto v morje odplaknemo približno 0,5 milijona ton mikrovlaken.
Tekstilna industrija ustvari 10 odstotkov vseh toplogrednih plinov, kar je več, kot jih mednarodni letalski in ladijski prevozi skupaj.
Premislite še enkrat, preden nakupite 22 kilogramov novih oblačil (toliko znaša evropsko povprečje na prebivalca). Ste že zasledili, da bi kdo predlagal prepoved uporabe sintetičnih materialov? Prav nasprotno, proizvajalci se celo radi pohvalijo, da namesto puha uporabljajo sintetična polnila, da v podjetju reciklirajo plastenke ali da imajo njihova sintetična vlakna posebne lastnosti, zaradi česar je plastična »švicmajica« nekajkrat dražja od tiste iz ekološkega bombaža.
Elektromagnetni smog postaja nemerljiv
Ne da bi vedeli za ceno, ki jo bomo za to plačali z zdravjem in uničenjem okolja, smo z velikimi koraki vstopili v obdobje 5G-tehnologij. Nekoč ste mobilni telefon uporabljali za to, da ste telefonirali in pošiljali sporočila. Nove generacije telefonov so nenehno aktivne: prenašajo podatke in poganjajo številne aplikacije, kar zahteva, da smo nenehno »priklopljeni«. Strokovnjaki stavbne biologije opozarjajo, da je obremenitev, ki ji je danes izpostavljen posameznik, skoraj nemogoče izmeriti. Tudi sevanje novih baznih postaj je nemogoče meriti, saj jakost signala prilagajajo trenutnim potrebam. V gosto naseljenih urbanih okoljih je elektrosmogu skoraj nemogoče ubežati.
Do konca januarja 2023 je 258 znanstvenikov iz 44 držav podpisalo peticijo, namenjeno Združenim narodom, WHO in UNEP, v kateri svarijo pred nepopravljivimi posledicami za zdravje, živali in rastline, če ne bomo zmanjšali količine škodljivega elektromagnetnega smoga. (Več o tem si lahko preberete na spletnem naslovu https://emfscientist.org.)
Največje tveganje postajajo naši domovi – nasedli smo ponudbi vsega brezžičnega, to pa zdaj komunicira skozi nas in nas obremenjuje 24 ur na dan. Namesto da bi razmišljali o razbremenitvah, razvijalci na vseh področjih tuhtajo le o tem, kako bi vsak hladilnik, pomivalni stroj ali uro naredili še pametnejšo (in dražjo). Sprašujem se, kdaj bosta prišli na vrsto še moja lopata in metla.
Kaj, če bi to pomlad očiščevalno kuro začeli s tem, da najprej iz »zelenih agend« pometemo umazane in nevarne tehnologije, ki nas bodo na koncu pustile zgolj še revnejše in v večjih težavah.